Nastavitve piškotkov

Kogeneracija

Liberalizacija energetskega trga je podjetnim prinesla zanimive možnosti in finančne ugodnosti investicij v proizvodnjo t.i. »zelene« energije iz obnovljivih virov. V zadnjem obdobju lahko med najbolj zanimivimi oblikami naložb izpostavimo fotofoltaiko, ki je enostavna za nakup, montažo in prodajo električne energije v javno omrežje. Prav tako pa je velik porast v zadnjem času zaslediti tudi na področju soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE) kot način uporabe strojev za pretvarjanje energije goriv, pri katerem poleg najbolj želene električne energije koristno uporabimo tudi toploto. To z drugimi besedami imenujemo tudi kogeneracija. Pri kogeneraciji različni tipi motorjev uporabljajo različne energente, zato so pri tem tudi različne subvencije za električno energijo, ki jo prodamo v javno omrežje (Vir: NEP Slovenija, julij 2010).

Donosnost naložbe

Ključ donosnosti kogeneracije je v prodaji toplote (70%), ki se sprosti pri pretvorbi energije goriva v mehansko delo. Investicija se nam povrne v 4 do 5 letih, saj s prodajo elektrike (30%) ni težav.  Soproizvodnja je energetsko najbolj učinkovit način izrabe fosilnih goriv in spada med t.i. obnovljive vire energije prav zaradi uporabe »odpadne« toplote. Toplota, ki jo toplotni stroji proizvedejo, ni vedno maksimalno koristno izrabljena. Pri avtomobilih se npr. le četrtina goriva pretvori v mehansko delo, ostalo je neuporabno in izpuhti. Zato je zelo pomembno, da pri načrtovanju kogeneracije najprej poiščemo uporabnike odpadne toplote. Kogeneracija je za podjetja, ki potrebujejo toplo vodo v svojih tehnoloških procesih ali za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, idealni generator dodatnega zaslužka. Če uspejo toplo vodo prodati (dejansko je to edino ozko grlo kogeneracije) zunanjim kupcem, lahko delujejo na trgu kot mala daljinsko ogrevalna postaja. V takšnih primerih so dobički največji. Kogeneracijska postrojenja omogočajo učinkovito izrabo primarne energije (izkoristek okrog 90%), ter zmanjšanje stroškov za energijo in zmanjšanje emisij CO2. Toplotno energijo lahko izkoristimo tudi za proizvodnjo hladilne energije s pomočjo absorpcijskih in adsorpcijskih hladilnikov (trigeneracija).

Energenti za kogeneracijo

Kogeneracija lahko deluje na zemeljski plin, bio plin, propan, diesel gorivo, bio diesel ali lesno biomaso. Glede na izbiro energenta se izbere primerna tehnologija, ki je lahko motor ali turbina z notranjim izgorevanjem, parna ali ORC turbina ter Stirlingov, parni ali vijačni motor itd. Od izbire energenta, tehnologije, predvsem pa moči motorja je odvisna fizična velikost postrojenja. Kogeneracije, ki se uporabljajo v hišah (mikro enote), so po velikosti enake kotlom centralne kurjave.

Kogeneracija za doma ali za trg

Področje uporabe odpadne toplote je zelo široko in se lahko uporablja v industrijskih in tehnoloških obratih s stalno porabo toplotne (ali hladilne) energije, stanovanjskih kompleksih (toplarne, kotlarne), šolskih kompleksih, bazenih, poslovnih objektih, bolnišnicah, čistilnih

napravah, deponijah, farmah, hotelih, itd. Za subvencionirano prodajo električne energije pri nas ni težav, saj je potrebno s strani investitorja pridobiti le dovoljenje Javne agencije Republike Slovenije za energijo – deklaracijo za proizvodno napravo.

Optimalna moč

Velikost (moč) kogeneracije je odvisna predvsem od potreb (prodaje) odpadne toplote. Poleg velikih sistemov so na trgu prisotne tudi mikro kogeneracije, ki so primerne za predvsem za gospodinjstva in obrtnike, in s katerimi običajno nadomestimo obstoječe kotle ter poleg toplote proizvajamo tudi električno energijo. To proizvedeno električno energijo prodajamo v javno omrežje, kjer so odkupne cene električne energije s strani države, dosti višje, kot plačujemo porabniki za porabo električne energije za lastne potrebe. S tako učinkovito pretvorbo smo nagrajeni tako finančno pri prodaji električne energije, kot tudi pri proizvedeni toploti, kjer je lahko zaslužimo do 100%. Če pogledamo smotrnost ravnanja države pri odkupu takšne električne energije moramo najprej poznati dejstvo, da je izkoristek goriva za pridobivanje električne energije v termoelektrarni povprečno le okrog 33%, medtem ko ostane 67% toplote neizkoriščene. 

Strošek investicije in njena donosnost

Koliko me bo naložba stala in kakšen zaslužek lahko pričakujem? To je prvo vprašanje, ki si ga vsak investitor postavlja, preden se poda v raziskovanje možnosti investiranja v sončno elektrarno. Konkretne cene investicije se lahko brez večji težav pridobi na trgu na podlagi ponudb in predračunov, okvirno pa stane mikro sistem s 5 kW električne in 12,5 kW toplotne

moči cca. 15.000 €. Dodatni strošek vam predstavlja toplotni hranilnik ter kondenzacijska enota, s katero se ohlaja dimne pline in pridobi dodatno energijo. Zaslužek pa je odvisen od razmerja med ceno energenta (sekanci so najcenejši energent cca. 2 C/kWh), ceno električne energije, ki je odvisna od energenta, ki ga uporabljamo (npr. za kogeneracijo na lesno biomaso je subvencija 12,3 C/kWh če gre v prodajo, če pa jo uporabljate v lastne namene pa je premija 7 C/kWh) in ceno prodaje odpadne toplote (ta se giblje okrog 6 C/kWh).

Kalkulacija je zelo preprosta - večja je razlika med posameznimi spremenljivkami, večji je dobiček in manjša je dobo vračanja investicije. Imamo pa v formuli še eno neznanko, na katero ne smemo pozabiti - to je število obratovalnih ur, ki pa jih določa koristna izraba toplote. 

Na podlagi predstavljenega lahko izračunamo, da bi pri aktualni ceni sekancev in subvenciji za elektriko, s sistemom, ki proizvaja 5kW električne in 12,5 kW toplotne moči, ter pri 3.500 obratovalnih urah v enem letu prihranili za cca. 2.000 €, kar pa je seveda odvisno predvsem od časa obratovanja. Je pa vsekakor izkoristek sistema in s tem donosnost naložbe odvisna predvsem od letnega časa - pozimi s porabo tople vode ni težav, če želimo dvigniti število ur delovanja pa moramo koristno izrabljati toploto tudi poleti. Ena izmed možnosti je uporaba absorbcijske klimatske naprave, s katero pretvarjamo toploto iz kogeneracije v hladilno energijo za klimatiziranje objektov ali pa z njo ogrevamo vodo v bazenu.  

Energetski zakon iz leta 2008 vam zagotavlja 15 letne subvencije in s tem prodajo zelene elektrike po fiksni ceni. Več informacij o subvencijah in odkupih lahko pridobite v naslednjih dokumentih - Uredba in Sklep Vlade (29. 01. 2009): Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne

naprave in potrdil o izvoru električne energije; Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom.

Če se odločate za naložbo v kogeneracijo lahko dodatne informacije pridobite pri Javni agenciji RS za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/) , kjer so vam na voljo na telefonski številki (02) 234 05 05 vsak delavnik od 9. do 15. ure ali na elektronskem naslovu info@agen-rs.si .

Javna agencija RS za energijo med drugim izdaja tudi odločbe o pridobitvi deklaracije za proizvodno napravo in upravičenosti do podpore za proizvodnjo električne energije, izdaja pa tudi potrdila o izvoru električne energije ter izvaja nadzor nad proizvodnimi napravami.

Ena izmed možnih izvedb kogeneracije:

Stirlingov motor, ki predstavlja srce kogeneracijske naprave na slikah, nam služi kot toplotni stroj, za pretvorbo energij. Na eni strani proizvaja koristno mehansko energijo, ki poganja generator za proizvodnjo električne energije, po drugi strani pa lahko proizvedeno toploto uporabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Sistem je podrobno predstavljen tudi na NEP Slovenija.